V prispevku so analizirani štirje Peganovi romani: Čoln, Pisatelj, Adam in pilot, Potovanje na začetek poti, Svetilnik in tri kratkoprozne zbirke: Kopanje mornarjev v topli vodi, Nebo davnega poletja in Štiri morske milje. Temeljna metodologija je literarnovedna, naslonjena na kulturno geografijo v smislu t. i. prostorskega obrata, ki poudarja pomen raziskovanja prostora tudi v književnosti. Predstavljeni so odgovori na raziskovalna vprašanja, kateri elementi pokrajine gradijo literarni prostor v Peganovi prozi (mesto, morje, podeželje), na katere zunanje in notranje mikrolokacije je razdeljen, kakšno je razmerje med njimi in kakšna je v njej vloga mesta in morja kot dveh najobsežnejših literarnih prostorov.
