Šola s slovenskim učnim jezikom Ljubke Šorli v Romjanu je zanimiv primer za preučevanje, saj šolsko populacijo večinoma predstavljajo učenci, katerih prvi jezik je italijanščina, ker so se starši odločili, da se bodo njihovi otroci šolali v manjšinskem jeziku. Ti učenci so vsak dan v stiku z vrstniki, za katere je prvi jezik slovenščina. Pouk obiskujejo v šolskem okolju, v katerem sporazumevanje poteka v slovenskem jeziku. Razpravljati o identiteti teh otrok pomeni posvetiti se njihovi razpetosti med dva svetova: med tistega, iz katerega izhajajo (večinski, italijanski svet), in tistega, v katerega se vključujejo (lokalni manjšinski, slovenski svet). Cilj monografije Večjezičnost in identitete v obmejnem prostoru: primer šole s slovenskim učnim jezikom v Romjanu je ponuditi stvarnejšo podlago za učinkovitejše razumevanje zapletenih procesov ter številnih oblik jezikovnega in kulturnega prepletanja italijanske in slovenske skupnosti, hkrati pa prispevati k izboljšavi šolskih programov na obravnavanem območju, in sicer z vsebinami, povezanimi z večkulturnostjo in inkluzivnostjo.
