V članku je predstavljen odnos Kazimira
Maleviča do poezije, ki ga je ta slikar
in teoretik umetnosti izrazil v svojem
traktatu O poeziji (1918–19). Malevič
je veliko sodeloval s futurističnimi
pesniki, njegovo razmišljanje o suprematizmu
in brezpredmetmetnosti
v umetnosti pa je v svojih delih najbolj
dosledno upošteval pesnik Aleksej Kručonih.
Tako v zaumni poeziji (eksces
jezika) kot tudi poznih rokopisnih knjigah
iz kavkaškega obdobja (odsotnost
jezika, črka kot vizualni element)
Kručoniha se kažejo osnovni koncepti
(ritem, gibanje in mirovanje, načelo
ekonomičnosti), s pomočjo katerih Malevič
teoretsko osnuje suprematistično
umetnost in oriše možnost brezpredmetnega
sveta.
