Pričujoče besedilo govori o možnostih
novega branja moderne, natančneje
suprematistične umetnosti. Modernistični
kontekst nadgradimo s kvantno
paradigmo, katere zakoni imajo bolj
spiritualni kot mehansko-materialističen
značaj. Skozi tri Malevičeve slike
– Črni kvadrat, Belo na belem in Osem
rdečih pravokotnikov predlagamo predmetno
konotacijo, ki je na nek način
v nasprotju s suprematizmom. Suprematistično
ne-predmetno predrugačimo
v smislu intuitivnega doživljanja
stvarnosti, takšne kot je v resnici.
Skozi različne primere in perspektive
preidemo do sklepa besedila v katerem
zagovarjamo, da je nazadnjaški miselni
red »ali-ali« potrebno zamenjati z misliti
»oboje hkrati«. Namreč, samo z inkluzivnim
mišljenjem, ki ne izloča, niti
ne obsoja, lahko zaobjamemo stvarnost
stalnice procesov in superpozicij možnosti.
Šele potem, ko bomo bifurkalno
in izključujočo stvarnost pustili za sabo
ali ponotranjili realnost materije in antimaterije
skupaj, se bomo pomirili
sami s seboj in z vesoljem tam, tukaj
in znotraj nas.
